Vladimir Putin je podpisal zakon, ki znižuje starost za prisego ob pridobitvi ruskega državljanstva s 18 na 14 let. Poleg tega je podpisal zakon, ki postopoma zaostruje pogoje za odobravanje potrošniških posojil s strani mikrofinančnih organizacij.

Ukrajinski predsednik Zelenski je nadaljeval z zbiranjem evropske podpore in ponovno zavrnil odstop ukrajinskega ozemlja Rusiji. Obiskal je Rim in se srečal s papežem Leonom XIV. Z evropskimi zavezniki je izrazil skepticizem glede nekaterih delov ameriškega predloga.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Moskva še ni prejela informacij o izidu pogovorov med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki na Floridi glede možne rešitve vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah Washington Moskvi še ni sporočil rezultatov svojih pogovorov s Kijevom.

Ruski diplomat Kiril Rinz, namestnik stalnega predstavnika Ruske federacije pri UNESCO, je zavrnil poročilo sekretariata UNESCO o Ukrajini. Poročilo naj bi bilo po njegovem mnenju pristransko in ne odraža diskriminatorne politike kijevskega režima.

NATO je obsodil Rusijo zaradi kršitve estonskega zračnega prostora in napovedal uporabo vseh potrebnih vojaških in nevojaških sredstev za obrambo. Poudarili so, da se odločitve o tem, ali se bo streljalo na letala, ki kršijo zračni prostor NATO, sprejemajo na podlagi obveščevalnih podatkov in ocene tveganja. Nemški minister za obrambo je pozval k preudarnemu odzivu na ruske provokacije.

Rusija je zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) zaradi sabotaže na plinovodih Severni tok. Seja naj bi potekala naslednji torek na zahtevo Rusije, kot je sporočil Dmitrij Poljanski, vršilec dolžnosti stalnega predstavnika Rusije pri ZN.

Vladimir Putin se naj bi izogibal srečanju z Volodimirjem Zelenskim zaradi strahu pred izgubo podobe »velike sile«. Zelenski je pozval države globalnega juga, kot je Južna Afrika, naj podprejo mirovna pogajanja. Rusija naj bi zavzela dodatne vasi. Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje s Putinom kadarkoli, vendar Moskva po njegovem mnenju ponovno zavlačuje.

Rusija poziva Združene države Amerike, da podprejo rešitev dveh držav kot edino pot do trajnega miru med Izraelom in Palestino. Ruski predstavnik pri ZN, Dmitrij Poljanski, je izrazil upanje, da bodo ZDA spoznale nujnost te rešitve in prenehale z 'umivanjem rok' pri tem vprašanju.

Izrael je razširil obseg operacije prevzema Gaze. Nemčija je uvedla embargo na dobavo orožja Izraelu, kar nekateri vidijo kot moralno dejanje. Zahodni zid v Jeruzalemu je bil oskrunjen s protivojnimi sporočili. Razglasitev Palestine za državo naj bi bila nevarna in spodbudila terorizem. Največji donator Izraela iz ZDA je postal lastnik televizijske mreže CBS.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Rusija je 31. julija zaprosila za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, posvečeno Ukrajini. Prvi namestnik stalnega predstavnika Rusije pri ZN, Dmitrij Poljanski, je potrdil vlogo. Medtem je Kremlj zavrnil povabilo ukrajinskega predsednika Zelenskega na neposreden sestanek s Putinom, s pojasnilom, da do srečanja lahko pride šele po pripravi osnutka mirovnega sporazuma. Tudi v času teh napetosti nekdanji ameriški predsednik Trump grozi z novimi sankcijami, kar dodatno zapleta že tako težke odnose med Rusijo in Ukrajino.

Rusija je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Ukrajini, medtem ko ruski visoki predstavniki izražajo zaskrbljenost, da bi poraz v Ukrajini vodil v "suženjstvo" Rusije. Ukrajina je medtem podaljšala vojno stanje in splošno mobilizacijo do 5. novembra, medtem ko Rusija trdi, da ukrajinske oblasti uničujejo dokumente, ki dokazujejo pronevere zahodne pomoči, kar je ponovno izpostavil ruski namestnik veleposlanika pri ZN. V Sočiju sta v napadu umrli dve osebi.